2010090709111500FALSEARSO.SONCE_POVP_TRA_OBSV_JESN_71_00002375199.999906623000.00009430900.000103193299.9996981ProjectedGCS_Hermannskogelgauss_krueger_SLO<ProjectedCoordinateSystem xsi:type='typens:ProjectedCoordinateSystem' xmlns:xsi='http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance' xmlns:xs='http://www.w3.org/2001/XMLSchema' xmlns:typens='http://www.esri.com/schemas/ArcGIS/10.0'><WKT>PROJCS[&quot;gauss_krueger_SLO&quot;,GEOGCS[&quot;GCS_Hermannskogel&quot;,DATUM[&quot;D_Hermannskogel&quot;,SPHEROID[&quot;Bessel_1841&quot;,6377397.155,299.1528128]],PRIMEM[&quot;Greenwich&quot;,0.0],UNIT[&quot;Degree&quot;,0.0174532925199433]],PROJECTION[&quot;Gauss_Kruger&quot;],PARAMETER[&quot;False_Easting&quot;,500000.0],PARAMETER[&quot;False_Northing&quot;,-5000000.0],PARAMETER[&quot;Central_Meridian&quot;,15.0],PARAMETER[&quot;Scale_Factor&quot;,0.9999],PARAMETER[&quot;Latitude_Of_Origin&quot;,0.0],UNIT[&quot;Meter&quot;,1.0]]</WKT><XOrigin>-5121899.9999991097</XOrigin><YOrigin>-14999999.999952599</YOrigin><XYScale>33014.084220250799</XYScale><ZOrigin>0</ZOrigin><ZScale>1</ZScale><MOrigin>0</MOrigin><MScale>1</MScale><XYTolerance>0.00024232082121765499</XYTolerance><ZTolerance>2</ZTolerance><MTolerance>2</MTolerance><HighPrecision>true</HighPrecision></ProjectedCoordinateSystem>20110215100118002011021510011800Published1.0North American Profile of ISO19115 2003INSPIREMicrosoft Windows XP Version 5.1 (Build 2600) Service Pack 3; ESRI ArcCatalog 9.3.1.3000slKarta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja.Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za jesen. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.Prostorski prikaz povprečnega trajanja sončnega obsevanja jeseni v Sloveniji; povprečje je za obdobje 1971–2000. Vrednosti so v urah.Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za jesen. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.MOP Agencija RS za okoljejanuar 2009Povprečno trajanje sončnega obsevanja - jesen 1971–2000ARSO.SONCE_POVP_TRA_OBSV_JESN_71_00vector digital dataReferenčno obdobje obdelanih podatkov trajanja sončnega obsevanja19712000končana kartaposodobitev ob novem obdobju13.36262516.61376946.88396945.411495375199.999906623000.00009430900.000103193299.99969802864meterGemetklimapodnebjeklimatologijameteorologijavremenoslovjetrajanje sončnega obsevanjajesenobdobje 1971–2000SlovenijaPodatki so na spletuPodatki na spletu so na voljo brezplačno, obvezna je navedba vira: MOP Agencija RS za okoljeSDE Feature ClassMojca DolinarMOP Agencija RS za okoljepoštni naslov
Vojkova 1 b
Ljubljana1000Slovenia
+386 1 478 4088+386 1 478 4052m.dolinar@gov.si10.00-12.00
MOP - Agencija RS za okolje
Microsoft Windows Server 2008 R2 Version 6.1 (Build 7600) ; ESRI ArcGIS 10.0.0.2414Povprečno trajanje sončnega obsevanja - jesen 1971–200013.36262516.61376946.88396945.411495113.363174787537316.613763724869446.883792401800545.411871716265813.36262516.61376946.88396945.4114951002Prostorski prikaz povprečnega trajanja sončnega obsevanja jeseni v Sloveniji; povprečje je za obdobje 1971–2000. Vrednosti so v urah.Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja. Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za jesen. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.MOP - Agencija RS za okoljeNi omejitev uporabe.slFGDC Content Standards for Digital Geospatial MetadataFGDC-STD-001-1998local timeMateja NadbathMOP Agencija RS za okoljepoštni naslovLjubljana1000
Vojkova 1b
Ljubljana
+386 1 478 4467+386 1 478 4052mateja.nadbath@gov.si10.00-12.00
201003022009010720121116
ISO 19115 Geographic Information - MetadataDIS_ESRI1.0datasetPodatki so na spletuMojca DolinarMOP Agencija RS za okoljepoštni naslov
Vojkova 1b
Ljubljana1000Slovenia
+386 1 478 4088+386 1 478 4052m.dolinar@gov.si10.00-12.00
Podatki na spletu so na voljo brezplačno, obvezna je navedba vira: MOP Agencija RS za okoljebrezplačno.shp, .gmlgml2Karta je v digitalni obliki, dostopna je preko spletne WFS storitve, pridobite jo s klikom na "prenos podatka"Podatki so dostopni preko WFS storive. Podatke pridobite s klikom na "Prenos podatka"
VectorSimple4FALSE9TRUEFALSE99ARSO.SONCE_POVP_TRA_OBSV_JESN_71_00Feature Class9OBJECTIDOBJECTIDOID4100Internal feature number.ESRISequential unique whole numbers that are automatically generated.CNT_DATA_VDATA_VALUEDouble8388SP_MEJASP_MEJASmallInteger250spodnja meja razredaZG_MEJAZG_MEJASmallInteger250zgornja meja razredaESRICoordinates defining the features.SHAPE.AREASHAPE.AREADouble000SHAPE.LENSHAPE.LENDouble000vrednostVREDNOSTString1000ShapeShapeGeometry400Feature geometry.ESRICoordinates defining the features.SHAPESE_ANNO_CAD_DATABlob000Feature geometry.ESRICoordinates defining the features.SE_ANNO_CAD_DATACNT_DATA_VInteger410020110215GCS_Hermannskogelgauss_krueger_SLOcoordinate pairmeters0.0001210.000121D_HermannskogelBessel_18416377397.155000299.152813Explicit elevation coordinate included with horizontal coordinates1.000000gauss_krueger_SLOgauss_krueger_SLOD_HermannskogelBessel_18416377397.155Degrees3.34277318217481E-03Gauss_Kruger150500000-5000000Meter0.9999{ED9C9215-3278-48FA-A36E-A300B3EC25DB}Topološka skladnost :: Obmocja (poligon) - Morajo biti pokriti z / Must Be Covered By : Podrobno navodilo: Topološko kontrolo naredimo z ArcMap. Preverimo, ali so vsi poligoni znotraj državne meje. Rezultat: Del poligonov sega peko državne meje, del pa ni v obsegu Slovenije.