Color: [0, 0, 0, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: bottom Horizontal Alignment: center Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [0, 0, 0, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: baseline Horizontal Alignment: left Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [197, 0, 255, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: bottom Horizontal Alignment: center Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [255, 211, 127, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: baseline Horizontal Alignment: left Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [0, 0, 0, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: bottom Horizontal Alignment: center Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [0, 0, 0, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: bottom Horizontal Alignment: center Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Color: [0, 0, 0, 255] Background Color: N/A Outline Color: N/A Vertical Alignment: bottom Horizontal Alignment: center Right to Left: false Angle: 0 XOffset: 0 YOffset: 0 Size: 8 Font Family: Arial Font Style: normal Font Weight: normal Font Decoration: none
Description: Namen podatkovnega sloja je prikazati lokacije reprezentativnih merilnih mest na vodnih telesih podzemnih voda s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki, kjer se meritve osnovnega parametra - gladine, z različno ferkvenco izvajajo stalno.Na vseh merilnih mestih se poleg globine do podzemne vode z različno pogostostjo meri tudi temperatura podzemne vode.
Description: Prikazani so iztoki odpadne vode industrijskih obratov. Podatki obsegajo ime in naziv naprave in upravljavca naprave, podatke o tem ali je že izdano okoljevarstveno dovoljenje, podatki o morebitnih dovoljenih maksimalnih količinah izpusta odpadne vode, podatki o dejanskem letnem izpustu odpadne vode in podatki o tem kam se odpadna voda odvaja. Podatki se zbirajo in obdelujejo na osnovi podzakonskih aktov, ki nalagajo upravljalcem letno poročanje (letni obratovalni monitoring).
Description: Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka ali večja od 50 PE. Upoštevajo se podatki o stalno prijavljenih prebivalcih, pri čemer en stalno prijavljeni prebivalec predstavlja en PE, prisotnost stavb, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter podatke o generalizirani namenski rabi prostora na stavbnih zemljiščih v skladu s predpisi o urejanju prostora. Upoštevajo se stavbna zemljišča namenjena območjem stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti, posebna območja, urbane površine, površine razpršene poselitve in območja za potrebe obrambe v naseljih. Upoštevajo se tudi meje območij izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, če je to smiselno in upravičeno zaradi zagotavljanja celovitega in ekonomsko vzdržnega upravljanja javne infrastrukture.
Description: Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11), Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru,niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS 56/06) in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11).
Description: Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.52/02)Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l, RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07).
Description: Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11 in 8/15), Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS 56/06) in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).
Description: Strateške karte hrupa so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) ter Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgust 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa, letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov ob upoštevanju Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure (Version 2) - 13th August 2007. Prikazujejo pregled obremenitve okolja s hrupom na posameznem območju oziroma oceno izpostavljenosti prebivalstva hrupu zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Strateške karte hrupa na obravnavanem območju so grafičen prikaz prostorske porazdelitve hrupa v pasovih po 5 dB(A). Ravni hrupa so izražene v obliki kazalcev hrupa Ldvn in Lnoč na relativni višini 4 m nad tlemi, različne barve na kartah hrupa pa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa, od območij z visokimi ravnmi hrupa - modra barva do območij z nizkimi ravnmi hrupa - zelene barva.Skladno z določili zakonodaje so bile v II. fazi izdelave strateških kart hrupa v letu 2012 izdelane karte hrupa za: odseke pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno,odseke pomembnih železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov letno,poselitvena območja z več kot 100.000 prebivalcev, ki ločeno obravnavajo hrup: cestnega prometa,železniškega prometa in hrupnaprav, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske dejavnosti povzroča v okolju stalen ali občasen hrup in jih uvrščamo med IPPC naprave.
Description: Strateške karte hrupa so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) ter Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgust 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa, letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov ob upoštevanju Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure (Version 2) - 13th August 2007. Prikazujejo pregled obremenitve okolja s hrupom na posameznem območju oziroma oceno izpostavljenosti prebivalstva hrupu zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Strateške karte hrupa na obravnavanem območju so grafičen prikaz prostorske porazdelitve hrupa v pasovih po 5 dB(A). Ravni hrupa so izražene v obliki kazalcev hrupa Ldvn in Lnoč na relativni višini 4 m nad tlemi, različne barve na kartah hrupa pa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa, od območij z visokimi ravnmi hrupa - modra barva do območij z nizkimi ravnmi hrupa - zelene barva.Skladno z določili zakonodaje so bile v II. fazi izdelave strateških kart hrupa v letu 2012 izdelane karte hrupa za: · odseke pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno,· odseke pomembnih železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov letno,· poselitvena območja z več kot 100.000 prebivalcev, ki ločeno obravnavajo hrupo cestnega prometa,o železniškega prometa in hrupo naprav, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske dejavnosti povzroča v okolju stalen ali občasen hrup in jih uvrščamo med IPPC naprave.
Description: Strateške karte hrupa so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) ter Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgust 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa, letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov ob upoštevanju Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure (Version 2) - 13th August 2007. Prikazujejo pregled obremenitve okolja s hrupom na posameznem območju oziroma oceno izpostavljenosti prebivalstva hrupu zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Strateške karte hrupa na obravnavanem območju so grafičen prikaz prostorske porazdelitve hrupa v pasovih po 5 dB(A). Ravni hrupa so izražene v obliki kazalcev hrupa Ldvn in Lnoč na relativni višini 4 m nad tlemi, različne barve na kartah hrupa pa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa, od območij z visokimi ravnmi hrupa - modra barva do območij z nizkimi ravnmi hrupa - zelene barva.Skladno z določili zakonodaje so bile v II. fazi izdelave strateških kart hrupa v letu 2012 izdelane karte hrupa za: odseke pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno,odseke pomembnih železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov letno,poselitvena območja z več kot 100.000 prebivalcev, ki ločeno obravnavajo hrup: cestnega prometa,železniškega prometa in hrupnaprav, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske dejavnosti povzroča v okolju stalen ali občasen hrup in jih uvrščamo med IPPC naprave.
Description: Strateške karte hrupa so izdelane skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) ter Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgust 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa, letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov ob upoštevanju Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure (Version 2) - 13th August 2007. Prikazujejo pregled obremenitve okolja s hrupom na posameznem območju oziroma oceno izpostavljenosti prebivalstva hrupu zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Strateške karte hrupa na obravnavanem območju so grafičen prikaz prostorske porazdelitve hrupa v pasovih po 5 dB(A). Ravni hrupa so izražene v obliki kazalcev hrupa Ldvn in Lnoč na relativni višini 4 m nad tlemi, različne barve na kartah hrupa pa predstavljajo različne dolgoročne povprečne ravni hrupa, od območij z visokimi ravnmi hrupa - modra barva do območij z nizkimi ravnmi hrupa - zelene barva.Skladno z določili zakonodaje so bile v II. fazi izdelave strateških kart hrupa v letu 2012 izdelane karte hrupa za: · odseke pomembnih cest z več kot 3 milijone prevozov vozil letno,· odseke pomembnih železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov letno,· poselitvena območja z več kot 100.000 prebivalcev, ki ločeno obravnavajo hrupo cestnega prometa,o železniškega prometa in hrupo naprav, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske dejavnosti povzroča v okolju stalen ali občasen hrup in jih uvrščamo med IPPC naprave.
Description: Podatkovni niz prikazuje potek meje obale morja, ki je določen skladno s PRAVILNIKOM O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O PODROBNEJŠEMU NAČINU DOLOČANJA MEJE OBALE objavljenem v UL št. 77, 4.10.2010, STR 11309
Description: Podatkovni niz prikazuje referenčne odseke, t.j. odseke, na katerih so referenčna mesta, ki so mesta z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti ter ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki so določeni kot odseki obale jezera, na katerih je več zaporednih 100-metrskih odsekov z le zelo majhnimi spremembami hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda zaradi človekove dejavnosti, ki ustrezajo opredelitvam za zelo dobro ekološko stanje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Referenčni odseki so določeni na obrežnem pasu Bohinjskega jezera, ki je sestavljen iz območja spremenljivega vodostaja, območja obraslega dna ter zalednega pasu. Območje spremenljivega vodostaja se nahaja med kotama najnižjega dnevnega vodostaj v obdobju 1919-2015 (nHnp) in srednjega najvišjega koničnega dnevnega vodostaja v obdobju 1919-2015 (sHvk). Območje obraslega dna sega 10 m od linije nHnp na koti 525, 85 m n.m , zaledni pas pa predstavlja območje nad vodno gladino, do razdalje 10 m od linije sHvk na koti 527,81 m n.m.
Description: Zbirka podatkov Vodna soglasja omogoča prikaz nekaterih podatkov o izdanih vodnih soglasjih na prikazani parceli. Ti podatki so: številka vodnega soglasja, ime uradne vloge in naziv investitorja. Postopek za izdajo vodnih soglasij se izvaja na Uradu za upravljanje z vodami ARSO po Zakonu o vodah. Prikazana so vodna soglasja, izdana po datumu 1.1.2008.
Value: 1.2 Label: 1.2 Lokalni vodonosniki ali vodonosniki s spremenljivo izdatnostjo, ali obširni vendar največ srednje izdatni vodonosniki Description: Symbol:
Value: 2.2 Label: 2.2 Lokalni vodonosniki ali vodonosniki s spremenljivo izdatnostjo, ali obširni vendar največ srednje izdatni vodonosniki Description: Symbol:
Value: 3.1.1 Label: 3.1.1 Manjši vodonosniki z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode (magmatske, metamorfne in vulkanoklastične kamnine) Description: Symbol:
Description: V skladu s poplavno EU direktivo smo morali v Republiki Sloveniji določiti območja pomembnega vpliva poplav. Konec meseca julija 2012 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo predlog območij pomembnega vpliva poplav, ki je vključeval 56 območij. V mesecih juliju, avgustu in septembru 2012 je potekalo posvetovanje z javnostmi, v okviru katerega je prispelo cca 50 predlogov lokalnih skupnosti, stroke in drugih zainteresiranih javnosti. Na podlagi temeljito pregledanih ter obdelanih predlogov in na podlagi kriterijev iz poplavne direktive je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z Inštitutom za vode RS med območja pomembnega vpliva poplav dodatno vključilo 25 območij, jih nekaj smiselno spremenilo, nekaj smiselno združilo in nekaj tudi izločilo. Končni nabor območij pomembnega vpliva poplav tako vključuje 61 območij v Republiki Sloveniji, za katera lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so glede na kriterije iz poplavne direktive (ogroženost zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja) najbolj poplavno ogrožena v RS.
Description: Podatkovni sloj opredeljuje območja hidravlične obdelave, na katerih so rezultati hidrološko-hidravlične analize poplavne nevarnosti veljavni.
Description: Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege območij poplavljanja pri pretoku Q10.
Description: Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege območij poplavljanja pri pretoku Q100.
Description: Območja poplavne nevarnosti se določajo predvsem na podlagi opozorilne karte poplav, prednostno za območja, kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti. Določitev območij se izvaja z metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege območij poplavljanja pri pretoku Q500.
Description: Posamezne hidrološko-hidravlične študije imajo določena območja hidravlične obdelave in območja veljavnosti rezultatov hidravličnega modela. Na dveh ali več območjih prekrivanja veljavnosti rezultatov so območja združena v eno skupno območje veljavnosti rezultatov.
Description: Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m.
Description: Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m.
Description: Območja so določena po postopku, predpisanem v Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007). Ploskovni prostorski objekti predstavljajo obsege majhnih globin (Gm), kjer je pri pretoku Q100 globina vode manjša od 0.5 m, obsege srednjih globin (Gs), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 0.5 m in manjša od 1.5 m in obsege velikih globin (Gv), kjer je pri pretoku Q100 globina vode večja od 1.5 m.
Description: Corine Land Cover (CLC) 2012 in CLC - spremembe 2006-2012 sta dva izmed podatkovnih nizov proizvedenih v okviru začetnih operativnih aktivnosti programa Copernicus (Evropski program za opazovanje Zemlje, prej znan kot GMES) za spremljanje površja. Corine Land Cover (CLC ) zagotavlja konsistentne informacije o pokrovnosti in spremembah pokrovnosti tal po vsej Evropi. Začel se je leta 1985 (referenčno leto 1990, za Slovenijo 1995) ter vzpostavil časovno vrsto informacij o pokrovnosti s posodobitvami v letih 2000, 2006 in 2012. Produkti CLC temeljijo na fotointerpretaciji satelitskih posnetkov, ki jo izvedejo ekipe strokovnjakov sodelujočih držav (to so članice in sodelujoče države Evropske agencije za okolje) - po standardni metodologiji in nomenklaturi z naslednjimi osnovnimi parametri: 44 razredov (v Sloveniji prisotnih 34) v treh hierarhičnih ravneh po Corine nomenklaturi; najmanjša enota kartiranja (MMU) za sloje stanja je 25 hektarjev; najmanjša širina linearnih elementov je 100 metrov; najmanjša enota kartiranja (MMU) za spremembe pokrovnosti (LCC) za sloje sprememb je 5 hektarjev. Izdelane državne evidence so nato vključene v celostno karto pokrovnosti tal Europe. Podatki o pokrovnost in rabi tal (LCLU) so pomembni ne samo za raziskave o spremembah površja, ampak tudi širše za spremljanje okoljskih sprememb, podporo politikam, oblikovanje okoljskih kazalcevin poročanje. CLC podatkovni nizi zagotavljajo pomembne podatke za podporo izvajanja ključnih prednostnih področjih Okoljskih akcijskih programov Evropske unije kot je zaščita ekosistemov, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, sledenje vplivom podnebnih sprememb, ocenjevanje razvoja kmetijstva in izvajanju okvirne direktive EU o vodah id drugih. Več o podatkih za Corine Land Cover (CLC) in Copernicus podatkih za spremljanje površja na splošno je mogoče najti na http://land.copernicus.eu/.
Service Item Id: 2f6f4a1e6a76463fbe4a3fbf6d7913b5
Copyright Text: Agencija Republike Slovenije za okolje, Evropska agencija za okolje; financirano s strani Evropske unije
Description: Gre za bazo pokrovnosti tal za leto 2012. Baza podatkov CLC 2012 predstavlja pokrovnost tal za leto 2012. CLC 2012 je kombinacija revidirane baze za leto 2006 in baze sprememb med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je 34 razredov od 44 kot jih pozna CORINE. Najpogostejši tip pokrovnosti so gozdovi, ki predstavljajo več kot 50 % površja. Podatki so v vektorski prostorski bazi. Karta predstavlja realno stanje, ki ga je zaznal satelit.Podatkovni niz vsebuje:- 54.110,20 ha (Vodnih površin)- 3.423,15 ha (Z vodo namočenih površin)- 1.327.029,65 ha (Gozdnih in deloma ohranjenih naravnih površin)- 733.153,83 ha (Kmetijskih povšin)- 62.466,57 ha (Umetnih površin)
Description: Podatkovni niz prikazuje pedološko karto v merilu 1:250 000. Digitalna pedološka karta (DPK250) je računalniško podprt dokument, ki omogoča uporabo in vrednotenja z računalniškimi postopki, načini in orodji geografskih informacijskih sistemov (GIS). GIS baza podatkov tal predstavlja vir podatkov, ki je za mnoge prostorske analize in načrtovanje nujno potreben.DPK250 je generalizirana pedološka karta iz podatkov osnovne pedološke karte v merilu 1:25 000 (DPK25). Pedološko rekartiranje in digitalizacijoDPK25je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. pogodbe 403-155/92). Projekt je bil končanin predan naročnikumaja 1999.Izvajalec, Center za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti, podatke o tleh dopolnjuje, hrani in vzdržujeiz lastnih sredstev in odleta 2004tudi s sofinanciranjem v okviruMreže raziskovalnihinfrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani (MRIC UL) – Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja (ICPVO).
Service Item Id: 2f6f4a1e6a76463fbe4a3fbf6d7913b5
Copyright Text: TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2010
Description: Podatkovni niz prikazuje pedološko karto v merilu 1:250 000. Digitalna pedološka karta (DPK250) je računalniško podprt dokument, ki omogoča uporabo in vrednotenja z računalniškimi postopki, načini in orodji geografskih informacijskih sistemov (GIS). GIS baza podatkov tal predstavlja vir podatkov, ki je za mnoge prostorske analize in načrtovanje nujno potreben.DPK250 je generalizirana pedološka karta iz podatkov osnovne pedološke karte v merilu 1:25 000 (DPK25). Pedološko rekartiranje in digitalizacijoDPK25je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. pogodbe 403-155/92). Projekt je bil končanin predan naročnikumaja 1999.Izvajalec, Center za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti, podatke o tleh dopolnjuje, hrani in vzdržujeiz lastnih sredstev in odleta 2004tudi s sofinanciranjem v okviruMreže raziskovalnihinfrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani (MRIC UL) – Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja (ICPVO).
Service Item Id: 2f6f4a1e6a76463fbe4a3fbf6d7913b5
Copyright Text: TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2010
Description: Podatkovni niz prikazuje pedološko karto v merilu 1:25 000. Digitalna pedološka karta je računalniško podprt dokument, ki omogoča uporabo in vrednotenja z računalniškimi postopki, načini in orodji geografskih informacijskih sistemov (GIS). GIS baza podatkov tal predstavlja vir podatkov, ki je za mnoge prostorske analize in načrtovanje nujno potreben.Pedološko rekartiranje in digitalizacijoje financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. pogodbe 403-155/92). Projekt je bil končanin predan naročnikumaja 1999.Izvajalec, Center za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti, podatke o tleh dopolnjuje, hrani in vzdržujeiz lastnih sredstev in odleta 2004tudi s sofinanciranjem v okviruMreže raziskovalnihinfrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani(MRIC UL)– Infrastrukturnicenter za pedologijo in varstvo okolja (ICPVO).Podatkovni niz prikazujetudiefektivno poljsko kapaciteto (EPK) tal za vodo. EPK je tista količina vode ki v tleh ostane po gravitacijskem odtoku in je rastlinam dostopna (voda v tleh je vezana s silo od 0,33 do 15 bar). Podatki so izračunani iz pedoloških lastnosti (tekstura, delež organske snovi, dejanska globina tal, delež skeleta) posameznih talnih sistematskih enot. Grafično so prikazani kot povprečna vrednost za posamezno pedokartografsko enoto pedološke karte 1:25 000 (DPK25).
Service Item Id: 2f6f4a1e6a76463fbe4a3fbf6d7913b5
Copyright Text: TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2010
Description: Podatkovni niz prikazuje pedološko karto v merilu 1:25 000. Digitalna pedološka karta je računalniško podprt dokument, ki omogoča uporabo in vrednotenja z računalniškimi postopki, načini in orodji geografskih informacijskih sistemov (GIS). GIS baza podatkov tal predstavlja vir podatkov, ki je za mnoge prostorske analize in načrtovanje nujno potreben.Pedološko rekartiranje in digitalizacijoje financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. pogodbe 403-155/92). Projekt je bil končanin predan naročnikumaja 1999.Izvajalec, Center za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti, podatke o tleh dopolnjuje, hrani in vzdržujeiz lastnih sredstev in odleta 2004tudi s sofinanciranjem v okviruMreže raziskovalnihinfrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani(MRIC UL)– Infrastrukturnicenter za pedologijo in varstvo okolja (ICPVO).Podatkovni niz prikazujetudiefektivno poljsko kapaciteto (EPK) tal za vodo. EPK je tista količina vode ki v tleh ostane po gravitacijskem odtoku in je rastlinam dostopna (voda v tleh je vezana s silo od 0,33 do 15 bar). Podatki so izračunani iz pedoloških lastnosti (tekstura, delež organske snovi, dejanska globina tal, delež skeleta) posameznih talnih sistematskih enot. Grafično so prikazani kot povprečna vrednost za posamezno pedokartografsko enoto pedološke karte 1:25 000 (DPK25).
Service Item Id: 2f6f4a1e6a76463fbe4a3fbf6d7913b5
Copyright Text: TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2010
Description: Karta je podlaga nacionalnega dodatka k evropskim standardom za gradbene konstrukcije (EVROKOD 1) - Vplivi na konstrukcijeNa podlagi standardov EN 1991-1-3 smo se odločili, da zaradi primerljivosti rezultatov tudi za Slovenijo prikažemo prostorsko porazdelitev snežne obtežbe kot območja enotnega porasta snežne obtežbe z višino. Glede na analize snežne obtežbe lahko Slovenijo razdelimo v predlagane klimatske regije, ki so že bile določene za ostale evropske države. Večino države lahko uvrstimo v Alpsko regijo, izjema je le ozek pas, ki se razteza od obale preko Krasa, Vipavske doline in Brd, ki ga po snežnih karakteristikah uvrščamo v Mediteransko regijo. Meja med klimatskima regijama je bila določena na objektiven način in sicer na podlagi gradientov ekstremnih snežnih obtežb s povratno dobo 50 let. V Sloveniji se snežna obtežba spreminja s kvadratom nadmorske višine. Zato smo za posamezne klimatske regije lahko privzeli enake empirične zveze za spremembo snežne obtežbe z nadmorsko višino kot sosednje države. To je iz vidika primerljivosti rezultatov najboljša rešitev. Skrajšane zveze za posamezne regije so naslednje: ALPSKA REGIJA 1 s = 0,651*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 2 s = 1,293*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 3 s = 1,935*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 4 s = 2,898*[1 + (A/728)*(A/728)] MEDITERANSKA REGIJA 1 s = 0,289*[1 + (A/452)*(A/452)]Za vsako postajo smo iz 50 letne povratne dobe karakteristične snežne obtežbe izračunali število cone, ki pa razumljivo ni bilo celo število. V naslednjem koraku smo izračunali prostorsko porazdelitev tega števila in sicer z metodo univerzalnega kriginga, kjer smo upoštevali tudi odvisnost od geografskih spremenljivk. Končna karta con z enakim porastom snežne obtežbe z višino je bila izračunana na podlagi prostorske porazdelitve števila Z. Meje med conami so bile po definiciji pri Z = 0,5, 1,5, 2,5 in 3,5.
Description: Karta je podlaga nacionalnega dodatka k evropskim standardom za gradbene konstrukcije (EVROKOD 1) - Vplivi na konstrukcijePo Evropskem standardu (EVROKOD 1) se vsi izračuni hitrosti in pritiska vetra opravijo iz projektne hitrosti. Definicija projektne hitrosti je naslednja: Projektna hitrost (angl. the fundamental value of the basic wind velocity vb,0): 10-minutna povprečna hitrost vetra s povratno dobo 50 let na višini 10 m nad površino nad ravnim odprtim terenom z nizkim rastjem, dovolj daleč od vetrnih ovir, neodvisna od smeri in letne dobe.RezultatiZaradi večje preglednosti smo se odločili združiti območje visokogorja z območjem večine Slovenije. V večini Slovenije je tako projektna hitrost enaka 20 m/s. To velja do nadmorske višine 800 m, ko se pojavijo korekcije, ki jih opisujemo v nadaljevanju.Cone projektne hitrosti so tri:Cona 1: projektna hitrost 20 m/s do nadmorske višine 800 m, 25 m/s za nadmorsko višino med 800 in 1600 m, 30 m/s za nadmorsko višino med 1600 m in 2000 m ter nad 30 m/s (npr. 40 m/s) za nadmorsko višino nad 2000 m.Cona 2: projektna hitrost 25 m/s. Zaobjema območje fena pod Kamniško-Savinjskimi Alpami in območje Trnovskega gozda ter Notranjske. Za nadmorske višine med 1600 m in 2000 m velja vrednost projektne hitrosti 30 m/s, nad 2000 m pa nad 30 m/s (npr. 40 m/s)Cona 3: projektna hitrost 30 m/s. Zaobjema Primorje, Kras in del Vipavske doline.