Description: Karta prikazuje potencialne koridorje, ki povezujejo območja primernega habitata rjavega medveda (zato je uporabnaskupaj s karto jedrnih območij medveda), pri čemer kartaizhaja iz habitatne primernosti prostora za rjavega medveda ne glede na to, ali je vrsta sedaj tam prisotna ali ne. Izhodiščni podatki, prostorske in drugeanalize ter uporabljeni koncepti so podrobno opisani v raziskavi Recio in sod. (2020). Modeli koridorjev predstavljajo konservativen pristop: nek izčrtan potencialen koridor nakazuje, da je koridor tam lahko prisoten (ne pa da je tam nujno koridor) in je ob pobudi posega potrebna lokalna presoja. Če pa potencialnega koridorja ni izrisanega, prostor za makro povezljivost gozdnega prostora ni pomemben. Z vidika percepcije prostora velikih zveri so tudi največji strnjeni gozdni kompleksi v Sloveniji razmeroma majhni (območja aktivnosti posameznega medveda lahko presegajo 350 km2). Viabilne populacije so transnacionalne, saj so območja primernih habitatov znotraj držav premajhna za dolgoročno ohranjanje populacij. Zato je pri interpretaciji karte za potrebe posegov nujno upoštevati tudi zaplate in koridorje, ki segajo čez meje Slovenije.Na osnovi rezultatov analiz prostorske povezljivosti in empiričnih podatkov o pojavljanju in gibanju velikih zveri smo določili ključne koridorje za meddržavno in znotrajdržavno eko-povezanost prostora (npr. Postojnska vrata, Jasnica, prehod med Babnim poljemin kotlino Cerkniškega jezera, zgornji del Kolpske, Dovje-Hrušica, prehod med Dolenjo Trebušo in Ravnami pri Cerknem (glej Slika 70poročila CRP projekta V5-1937). Pri interpretaciji modelne karte se je treba zavedati, da za skupno povezanost habitata niso pomembni le koridorji temveč tudi pasovi in zaplate primernega habitata. Glavni ekološki koridorji za gozdne vrste na mednarodni ravni v Sloveniji potekajo skozi dinarske masive na jugu (Snežniško-Javorniško območje, Kočevska, Menišija), se v Postojnskih vratih (in deloma severno od Planinskega polja) navezujejo na Nanoški masiv, Hrušico in naprej na Trnovski gozd in planoto Banjšic, od tu naprej pa na predalpski in osrednji del Julijcev čez Karavanke v Avstrijo in čez tromejo v smeri protiTrbižu.Z monitoringom velikih zveri in študijami njihovih prostorskih potreb se v Sloveniji ukvarja Biotehniška fakulteta UL (Oddelka za gozdarstvo in biologijo).Prikazani atributi:x1 in y1 - začetne koordinate koridorjax2 in y2 - končne koordinate koridorjaEudistance - Najkrajša ravna razdalja med dvema primernima zaplatama na mestu ekokoridorjaLength - Dolžina zarisanega ekokoridorja v metrih
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021.
Podatki so bili pripravljeni v okviru projekta Life DinAlp Bear in so objavljeni in detaljno opisani v Rodriguez Recio, M., Knauer, F., Molinari-Jobin, A., Huber, Đ., Filacorda, S., Jerina, K. 2021. Context-dependent behaviour and connectivity of recolonizing brown bear populations identify transboundary conservation challenges in Central Europe. Animal conservation, ISSN 1469-1795 https://doi.org/10.1111/acv.12624, doi: 10.1111/acv.12624.
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Description: Osnovni habitat jelenjadi v Sloveniji je gozd, v katerem najde kritje pred plenilci, človekom in ekstremnimi vremenskimi razmerami ter pokrije velik del vseh prehranskih potreb. Primernost habitata prikazuje karta Jedrna_območja_jelen in je komplementarna tej karti, ki prikazuje najboljše oz. najkrajše poti z najmanj upora okolja za prehajanja jelenjadi med posameznimi habitatnimi zaplatami. Zaradi tega je karta s prikazom ekokoridorjev uporabna samo skupaj omenjeno karto. Za konstruiranje potencialnih koridorjev je bila kot upor uporabljena inverzna vrednost habitatne primernosti. Na koncu so bili izločeni potencialni koridorji, ki so daljši od empiričnih, ugotovljenih z GPS telemetrijo jelenjadi v državi. Pri interpretaciji rezultatov velja izpostaviti, da imajo tudi povezane zaplate habitata funkcijo koridorja. Kartirane potencialne koridorje je potrebno razumeti konzervativno: nakazan potencialni koridor pomeni, da je predel lahko pomemben z vidika eko-povezanosti prostora, ne pa nujno, da v resnici je. Če pa te povezave ni nakazane, pa predel za povezanost prostora gozdnih vrst v tem merilu ni pomemben.Monitoring parkljarjev v Sloveniji izvajajo upravljavci lovišč, pod koordinacijo Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije, ter Biotehniška fakulteta UL (Oddelek za gozdarstvo); glede specifičnih vprašanj tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Raziskovalno se je s študijami njihovih prostorskih potreb in drugih vsebin, ki so pomembne pri prostorskem načrtovanju in prostorskih potreb, ukvarjala največ Biotehniška fakulteta (Oddelek za gozdarstvo), z vidiki vplivov prometnic, še zlasti z ukrepi za zmanjševanje povozov pa Gozdarski inštitut Slovenije in Erico Velenje.
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021.
Description: Jelenjad je od naših vrst prostoživečih parkljarjev (skupaj 7 vrst) najbolj vezana na gozd. Zaradi velike telesne mase ima razmeroma velika individualna ter populacijska območja aktivnosti. Po občutljivostih na posege v prostor (fragmentacija gozda) zato dobro zastopa celotno skupino parkljarjev, pa tudi manjše vrste sesalcev, ki so primarno vezane na gozd in niso specialisti glede njegove notranje zgradbe (vrstne sestave, deleži razvojnih faz), kot so npr. določene vrste malih zveri (kuna zlatica, divja mačka). V skupino malih zveri poleg naštetih sodijo še druge vrste, ki pa so glede rabe prostora manj občutljive in zato jelenjad »zastopa« tudi njihove potrebe po povezanosti osnovnega habitata - gozda. Osnovni habitat jelenjadi v Sloveniji je gozd, kjer najde kritje pred plenilci, človekom in ekstremnimi vremenskimi razmerami ter pokrije velik del prehranskih potreb (še zlasti pozimi). V njem preživi okoli 80 % vsega časa, preostalih 20 % časa pa je na odprtih površinah, na katerih s pašo v času vegetacijske dobe dobi veliko hrane (trave). Vendar se na odprtih površinah praviloma zadržuje zelo blizu gozdnega roba (do 100 metrov stran). Pri pripravi karte habitata in potencialnih koridorjev se je izhajalo iz habitatne primernosti prostora ne glede na to, čejelenjad v njem sedaj živi ali ne. Kot merahabitatne primernosti je bil uporabljen najboljši dostopni model, ki pokriva celotno Slovenijo in ima prostorsko ločljivost 1×1 km (Karta Habitatna_ustreznost_jelen). Zvezne verjetnosti rabe prostora so bile prisekane pri taki vrednosti, da v »primernem habitatu« živi 95 % celotne populacije jelenjadi v RS. Izločene so bile zaplate, ki so bile manjše od površine individualnih območij aktivnosti.Pri interpretaciji teh rezultatov je potrebno upoštevati, da imajo povezane zaplate habitata prav tako funkcijo koridorja.Monitoring parkljarjev v Sloveniji izvajajo upravljavci lovišč, pod koordinacijo Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije, ter Biotehniška fakulteta UL (Oddelek za gozdarstvo); glede specifičnih vprašanj tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Raziskovalno se je s študijami njihovih prostorskih potreb in drugih vsebin, ki so pomembne pri prostorskem načrtovanju in prostorskih potreb, ukvarjala največ Biotehniška fakulteta (Oddelek za gozdarstvo), z vidiki vplivov prometnic, še zlasti z ukrepi za zmanjševanje povozov pa Gozdarski inštitut Slovenije in Erico Velenje.Prikazani atributi:ha - površina habitatne zaplate jelenjadi v hektarjih
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021.
Vir podatkov: Stergar M., Jerina K. 2017. Wildlife and forest management measures significantly impact red deer population density. Šumarski list, 141, 3-4
Description: Karta predstavlja območja primerna za rjavega medveda. Le ta po habitatnih značilnostih in občutljivosti na posege v prostor zastopa vse predstavnike skupine velike zveri v Sloveniji, t.j. tudi navadnega volka in evrazijskega risa. Za vse tri vrste je značilno, da je njihov primarni habitat gozd in so nanj zlasti navezane na območjih s pogostnejšo človekovo prisotnostjo. Sodeč po domačih podatkih in raziskavah na primerljivih območjih je volk glede zgradbe krajine (gozdnatosti), zlasti pa zmožnosti prečenja prometnic, nekoliko manj občutljiv kot medved, ris pa verjetno bolj. Pri slednjem se občutljivost na fragmentacijo habitata dodatno odraža na vitalnosti populacij tudi zaradi teritorialnosti.Z vidika percepcije prostora velikih zveri so tudi največji strnjeni gozdni kompleksi v Sloveniji razmeroma majhni(območja aktivnosti posameznega medveda lahko presegajo 350 km2). Viabilne populacije so transnacionalne, saj so območja primernih habitatov znotraj države premajhna. Zato je pri interpretaciji karte za potrebe posegov v prostor nujno potrebno upoštevati tudi zaplatein koridorje, ki segajo čez mejo Slovenije. Pri interpretaciji modelne karte se je treba zavedati tudi, da zaskupno povezanost habitata niso pomembni le koridorji temveč tudi pasovi in zaplate primernega habitata. Glavni ekološki koridorji za gozdnate vrste na mednarodni ravni v Sloveniji potekajo skozi dinarske masive na jugu (Snežniško-Javorniško območje, Kočevska, Menišija), se v Postojnskih vratih (in deloma severno od Planinskega polja) navezujejo na Nanoški masiv, Hrušico in naprej na Trnovski gozd in planoto Banjšic, od tu naprej pa na predalpski in osrednji del Julijcev čez Karavanke v Avstrijo in čez tromejo v smeri proti Trbižu.Z monitoringom velikih zveri in študijami njihovih prostorskih potreb se v Sloveniji ukvarja Biotehniška fakulteta UL (Oddelka za gozdarstvo in biologijo).Prikazani atributi:areaha- Površina zaplate habitata medveda v hektarjih
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021.
Podatki so bili pripravljeni v okviru projekta Life DinAlp Bear in so objavljeni in detaljno opisani v Rodriguez Recio, M., Knauer, F., Molinari-Jobin, A., Huber, Đ., Filacorda, S., Jerina, K. 2021. Context-dependent behaviour and connectivity of recolonizing brown bear populations identify transboundary conservation challenges in Central Europe. Animal conservation, ISSN 1469-1795 https://doi.org/10.1111/acv.12624,
Description: Jastrebi imajo med strukturami, ki posegajo v zračni prostor, največ težav zaradi vetrnih elektrarn ter visokonapetostnih daljnovodov. Povečana smrtnost na koridorju med dvema (ali več) populacijama ima lahko podoben učinek kot fragmentacija in lahko vodi do genetske osiromašenosti ter izginotja populacije. Pri umestitvi struktur v zračni prostor je s stališča jastreba najpomembnejša izbira primerne lokacije. Še posebej je to pomembno znotraj območja JZ Slovenije, ki jo omejuje navidezna črta med Snežnikom in Mangartom. Da bi se izognili največjim oviram pri načrtovanju umestitve predvsem vetrnih elektrarn na tem območju Slovenije je potrebno upoštevati:(1) izogibanje najvišjim vrhom in grebenom na širšem območju posega, (2) še posebej problematični so daljši travnati grebeni, (3) vetrnice naj se načrtujejo stran od grebenov in na osojni strani hriba, (4) ključno je izogibanje odprtim travnatim in skalnatim proti soncuizpostavljenim pobočjem (npr.: JZ pobočjaNanosa, rob Trnovskega gozda),(5) z dobro raziskavo rabe zračnega prostora jastrebov na območju se lahko izogne večjim problemom, ki bi nastali po izvedenem posegu.Za nameneuporabe karte so bila območja razdeljena po stopnji občutljivosti.Močno občutljiva območja- To so območja, kjer je s precejšnjo stopnjo zanesljivosti mogoče pričakovati hujši konflikt med vetrnimi elektrarnamiinbeloglavim jastrebom. Načrtovanje vetrnih elektrarn v ta območja ni sprejemljivo. Zmerno občutljiva območja- To so območja, ki so na videz primerna za pojavljanje beloglavega jastreba, a na osnovi razpoložljivih podatkov ni mogoče z visoko mero zanesljivosti napovedati hujšega konflikta med vetrnimi elektrarnami in pticami, je pa ta verjeten oz. možen. Predlagana je izvedba predhodne raziskave z namenom popisa pogostnosti beloglavega jastreba na območju.S proučevanjem ptic v Sloveniji se ukvarja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ima na voljo tudi najnovejše podatke.
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021
Podatki povzeti po Bordjan, Jančar & Mihelič (2012): Karta občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji. DOPPS – BirdLife Slovenia, Ljubljana.
Description: Vodne ptice pogosto opravljajo dnevne in sezonske lete med posameznimi vodnimi telesi, še zlasti, če so ta manjša. Dnevni leti so vezani na premike med gnezdiščem in prehranjevališčem in na premike med počivališči in prehranjevališči. Teh preletov je bistveno več v primeru kolonijskih gnezdilk (npr.: čigre, galebi, čaplje) in pri pticah, ki uporabljajo skupinska prenočišča (npr. čaplje, veliki žagarji, gosi, labodi). Sicer gre praviloma za premike na krajše razdalje, ki vključuje različno število ptic in so različno intenzivni tekom leta. Najštevilčnejši so tam, kjer je več mokrišč z večjimi populacijami ptic blizu skupaj; pri nas so taka npr.: mokrišča na Dravskem polju (SPA Črete in SPA Drava) ter obalna mokrišča (SPA Škocjanski zatok, SPA Sečoveljske soline in SPA Strunjan). Sezonski leti so v splošnem najintenzivnejši krajše obdobje med selitvijo, ki pa lahko pri vodnih pticah zajema večji del leta. Za razliko od dnevnih letov, ptice med sezonskimi leti na mokrišče pogosto pristanejo med spuščanjem iz večjih višin. Zračne antropogene strukture so posebej problematične v neugodnih vremenskih pogojih; nizki oblačnosti, megli, dežju in močnem vetru. Čeprav so najboljša mokrišča v državi praviloma zajeta v omrežje Nature 2000, je pri umeščanju struktur v prostor potrebno dati pozornost tudi na medsebojno povezanost vodnih teles posameznih SPA-jev. Načrtovane strukture, ki posegajo v zračni prostor, se odsvetuje v neposredni okolici mokrišč mednarodnega pomena (Natura 2000). Taka območja so SPA-ji Cerkniško jezero, Črete, Drava, Mura, Sečoveljske soline, Strunjan, Škocjanski zatok ter območje spodnje Save, Ledavsko jezero, in Pesniška jezera. Ob načrtovanju posameznega posega je nujno predvideti odmik posega na večjo razdaljo od mokrišč (okvirno najmanj kilometer). V primeru, da se ni moč izogniti mokrišču (v primeru prečenja reke), naj se kabliranje visokonapetostne daljnovode na tem mestu kablira. V določenih primerih so kot omilitveni ukrepi lahko učinkoviti označevanje visokonapetostnih daljnovodov.Za namene uporabe karte so bila območja razdeljena po stopnji občutljivosti.Močno občutljiva območja - To so območja, kjer je s precejšnjo stopnjo zanesljivosti mogoče pričakovati hujši konflikt med vetrnimi elektrarnami in vodnimi pticami. Načrtovanje vetrnih elektrarn v ta območja ni sprejemljivo. Zmerno občutljiva območja - To so območja, kjer so vodne ptice prisotne in se lahko pojavljajo v večjem številu, a je pojavljanje manj frekventno. Ker je verjetnost konflikta še vedno prisotna, a praviloma nižja oz. bolj lokalizirana so potrebne dodatne raziskave, ki bodo posegu dale pozitivno mnenje ali pa ga lokalno omejile.S proučevanjem ptic v Sloveniji se ukvarja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ima na voljo tudi najnovejše podatke.
Service Item Id: 69057c81769844399be4a1c022f7dbb0
Copyright Text: Podatek pripravljen v sklopu CRP projekta V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov v letu 2021
Podatki povzeti po Bordjan, Jančar & Mihelič (2012): Karta občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji. DOPPS – BirdLife Slovenia, Ljubljana.
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: 1.2 Label: 1.2 Lokalni vodonosniki ali vodonosniki s spremenljivo izdatnostjo, ali obširni vendar največ srednje izdatni vodonosniki Description: Symbol:
Value: 2.2 Label: 2.2 Lokalni vodonosniki ali vodonosniki s spremenljivo izdatnostjo, ali obširni vendar največ srednje izdatni vodonosniki Description: Symbol:
Value: 3.1.1 Label: 3.1.1 Manjši vodonosniki z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode (magmatske, metamorfne in vulkanoklastične kamnine) Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol:
Value: Trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh Label: Trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh Description: Symbol:
Value: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Label: Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Description: Symbol: